IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 11.07.2020 || InStore št. 86 na poti k naslovnikom  |  Nove (regijske) revije InStore tudi na spletu  |  Tuš v 18 letih pričaral skoraj 9000 otroških nasmehov  |  Krkinim delničarjem za tretjino višja dividenda kot lani, med nadzorniki tudi Lahovnik  |  Fama praznuje 30.rojstni dan v novih prostorih uprave  |  Trgovec Franca odprl supermarket v Bijelom Polju  |  Hrvaška nestrpno pričakuje današnji vstop v mehanizem ERM 2  |  Julij prinaša zagon programa zvestobe Walmart+  |  KZ Vipava bo Fructalu lahko ponudila le od 20 do 30 ton breskev  |  Ob rasti turizma v Kranju glavni izziv dvig potrošnje gostov  |  Večinski lastnik Dukata najavil možnost "iztiskanja" malih delničarjev  |  Ahold Delhaize se vključuje v bitko za prevzem verige Hema  |  Gorenju nagrada Netko za najboljšo spletno trgovino  |  Nov dm odprt v Subotici, še dva nova objekta v Beogradu  |  V Črničah odprtje prenovljene Mlinotestove trgovine  |  Letalski prevoznik Turkish Airlines pomaga (svojim) izvoznikom sadja   |  Med avtohtonimi izdelki s Paga poleg sira tudi konoplja?  |  Letno poročilo GZS za leto 2019  |  Nestlé "Incredible" spremenil v "Sensational" burger  |  Jeseni odprtje nakupovalnega centra Galerija Beograd  |   ||
   

dr. Bogomir Kovač: Kravje kupčije

25.02.2012
Osmi krog neuspešne prodaje Mercatorja razkriva veliko vprašanj in ponuja malo pravih odgovorov. Agrokor je preprosto že nekajkrat nastopil kot najboljši ekonomski ponudnik glede višine odkupne cene, toda vedno znova je končal v labirintih politično nezaželjenega prevzemnika. 
 
Piše prof.dr.. Bogomir Kovač
 
Pustimo ob strani finančna vprašanja, ali je Agrokor dovolj močan, da bi izpeljal finančno transakcijo, ali pa bi jo morda prevalil na Mercator kot tarčo nakupa. Prav tako nas manj zanima, kako se bo znotraj tega gordijskega vozla v prihodnosti reševala Pivovarna Laško in tudi konzorcij vpletenih bank z NLB na čelu. Pomembneje ostaja nekaj drugega. Kako bo Mercatorjeva usoda vplivala na razmere v celotni trgovinski dejavnosti v Sloveniji? Kakšna bo usoda naše živilsko-predelovalne industrije, ki je vezana na obstoječe prodajne poti? Kdo bo želel kapitalsko še vstopiti na področje FMCG-ja, kar je izraz za proizvodnjo in distribucijo potrošnih dobrin vsakdanje rabe. Mercator je dober primer, kam nas pripeljejo kravje politične in poslovne kupčije in problematični poslovni modeli. Podobno kot je Pivovarna Laško ponudila dobro ogledalo zgrešenih poslovnih usmeritev. Za slovenske družbe iz kroga FMCG-ja je bila usodna prva lastniška konsolidacija po letu 2000 in vstop Slovenije v EU po letu 2004. EU je odprla nove poslovne možnosti in stabilizirala poslovno okolje. Slovenski menedžerji so pričeli hiteti z menedžerskimi prevzemi in nakupi drugih družb. Oboje so pokrivale banke z izjemnim kreditnim ciklom. Vsi so bili prepričani, da biznis nima nobenih omejitev, manj so razumeli negotovost in tveganja.  Zgodba se je kot hiša iz kart sesula v letih 2008 in 2009. Menedžerjem so se zalomili posli, banke so začele izstavljati račune, politiki pa so najprodornejše razglasili za nezaželene "tajkune".
 
Razpadli so nekateri povezovalni stebri slovenskega gospodarstva, za živilsko predelovalno industrijo sta bila usodna zlasti oba holdinga, Istra Benz in Pivovarna Laško, pa tudi poslovni propad nekaterih manjših družb, kot so Pomurka, pa MIP in druge. Po finančnem sesutju poslovnih sistemov in družb je prišlo obdobje iskanja rešitev in edina možnost razen stečaja ali prestrukturiranja, je bila prodaja delov ali celotnih družb. Usoda slovenske živilsko predelovalne industrije zato ne tiči toliko v vertikalni povezanosti s trgovino, temveč v horizontalnih povezavah in napačnih poslovnih odločitvah od spodaj navzgor. Preveč lastniškega prestrukturiranja in premalo poslovne inovativnosti, preveč pohlepa in norega tveganja in premalo znanja ter poštenosti.  Toda še večje presenečenje so predstavljali novi kupci, ki so prihajali od tam, kjer so v prvem krogu slovenska podjetja iskala svoje prevzemne tarče. Zakaj? Razlogov je kar nekaj in vsi so presenetljivi. Še najpreprostejši je sklep, da so slovenska podjetja in menedžerji svoj ekspanzionizem pričeli prepozno, kriza jih je preprosto prehitela.
 
 Mercator je dober primer, kam nas pripeljejo kravje politične in poslovne kupčije in problematični poslovni modeli. Podobno kot je Pivovarna Laško ponudila dobro ogledalo zgrešenih poslovnih usmeritev.

Gre za napačno oceno poslovnih ciklov in oceno tveganj. Drugič, Todorić in podobni so poslovne imperije zgradili mnogo prej in so sedaj lažje stopili v prevzemni krog, ko so slovenske tarče šibke. Na tretjem mestu so preprosto boljše poslovne ekipe. Skupina Atlantik, ki je prevzela Drogo Kolinsko, je bila nesporno strokovno bolj sposobna od slovenskih menagerskih ekip. V številnih družbah na Hrvaškem in tudi Srbiji sedijo mednarodni menedžerji, poslovni modeli so modernejši in upravljanje bolj evropsko. Zato se je tudi zgodilo, da tujcev ne zanimajo toliko tovarne, temveč predvsem intelektualni kapital, blagovne znamke in tehnološko znanje.  Sklep je na dlani. Slovenija z leti izgublja mesto vodilne postsocialistične države, najprej v srednji Evropi in sedaj sektorsko tudi na Balkanu. Področje proizvodnje in distribucije potrošnih dobrin je dober dokaz, kako hitro lahko konkurenčne prednosti postanejo slabosti. Če bo lekcija streznitve pravočasna, bo to dobro za Slovenijo in za druge. Učenje pa bo moralo biti obojestransko. 

 
 
 
 
back to top