IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 25.04.2017 || Coca Cola v četrtletju z nižjimi prihodki in dobičkom  |  Bliža se finale Tuševe kuharske zvezde 2017  |  Podravkini izdelki na katarskih policah  |  V DZ ob 18.35 glasovanje o predlogu zakona za zaščito Mercatorja  |  L'Oreal v prvem tromesečju do 7 milijard prodaje  |  Šarović: “Ni znakov o vrnitvi Mercatorja”  |  Obvezna nalepka s poreklom mleka  |  Pri prestrukturiranju Agrokorja bo svetoval AlixPartners  |  Zasegli za 230 milijonov evrov ponaredkov živil  |  Nov izvozni trg za VodaVodo  |  Sirk: "Če nisi v Münchnu, nisi na zemljevidu logističnih podjetij"  |  Lenta objavila načrte o odpiranju novih trgovin  |  Davidov Hram postal zastopnik Maraske  |  SAP Retail projekt podjetja Delaize Srbija med tremi najboljšimi  |  Projekt Šumi 140 let:"Bonboni vseh generacij" prejel nagrado Prizma  |  Poslanci izglasovali zakon za zaščito Mercatorja  |  Dizel in 95-oktanski bencin (občutno) dražja  |  Mirko Tuš blagovne znamke Engrotuša prenesel na družbo iz Hongkonga  |  Philip Morris z nekoliko slabšo prodajo  |  Gorenje s prihodki v višini 1,3 milijard evrov  |   ||
   

Življenje ob vulkanu

28.11.2016
Južnoitalijansko mesto Neapelj je že dolga leta eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev v Sredozemlju. Številnim evropskim obiskovalcem mesta, ki prihajajo v Neapelj na klasičen način, se vse bolj pridružujejo tudi številni Američani in Azijci.

Avtor: Igor E. Bergant
@IEBergant
 
Ti na obalo Sorrenta praviloma prihajajo v ogromnih križarkah. Cilj ni toliko Neapelj, ki je sam po sebi vznemirljivo  in navkljub ne prav zgledni čistoči očarljivo mesto, pač pa bližnji vulkan Vezuv in v izbruhu pred slabima dvema tisočletjema uničeno mesto Pompeji. 
 
Obe turistični točki si zaradi edinstvenosti seveda zaslužita potrebno pozornost, razumljivo je tudi, da si tisti, ki imajo čas, po naporih vzpona na ognjenik ter soočenja s kruto usodo antičnega mesta, zaželijo kratkega oddiha na mondenem Capriju ali  ob obali Amalfija...
 
No ja, po Neaplju vsaj ostane dober okus po originalni pici, okusni kavi in mamljivih domačih slaščicah... Osnovno sporočilo Neaplja z vso omenjeno okolico kaže vendarle razumeti širše. Divja lepota ter hkratna brutalnost, ki se skriva za prijaznim in gostoljubnim obličjem mesta, in seveda vsesplošna histerična naglica, ki obvladuje ljudi in življenje, mesto vsaj na prvi pogled kaže kot nekaj posebnega, takorekoč edinstvenega.
 
Je Neapelj tak, ker živi na obrobju vulkana, ki ga lahko vsak trenutek zbriše z obličja Zemlje, tako kot Pompeje kmalu po začetku našega štetja? So zato misli prebivalcev usmerjene predvsem v užitek podarjenega trenutka in precej manj v negotovo prihodnost? Neapelj se morda res na prvi pogled precej razlikuje od asketskih in spokojnih krajev Severa ali brezupno revnih favel in townshipov na južni hemisferi.
 
Ima zgodovino in dušo, v nasprotju z novimi prestolnicami Zahoda in Vzhoda... V vsej drugačnosti pa vendarle še najbolje zrcali stanje sodobnega sveta. Vsi mi živimo na robu vulkana, ki nas lahko vsak trenutek uniči, pri čemer ga z nesmotrnim ravnanjem podžigamo kar sami. Kot človeška skupnost smo zaverovani sami vase in se - vsa čast izjemam - ne želimo soočiti z izzivi prihodnosti. Svet je en sam Neapelj, z vsemi pribežališči, kakršen je Capri, vred. 
 
'Videti Neapelj in umreti' je staro reklo obiskovalcev mesta. Seveda se navezuje na menda nesmrtno lepoto teh krajev, ki naj bi očarala vsakega smrtnika in osmislila njegovo življenje. Morda pa vendarle odraža tudi pretirano vdanost v usodo in pomanjkanje smelosti, da bi se soočili z izzivi prihodnosti. Živeti ob vulkanu še ne pomeni nujnega konca, ko bi se pač zgodil.
 
Človeštvo je v dva tisoč leti vendarle toliko napredovalo, predvsem v znanosti, da bi lahko preživelo tudi najstrašnejši izbruh. In če že ne bi moglo rešiti novodobnih Pompejev, bi lahko vsaj sodobne Pompejčane.

 
 
 
 
back to top