IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 18.06.2019 || Nevarnost pesticida klorpirifos za zatiranje škodljivcev na pridelkih  |  Tretjina Evropejcev dnevno uživa prehranska dopolnila  |  Effie Slovenija 2020 z novim vodstvom  |  Pingo Doce za pakiranja uporablja plastiko iz oceanov  |  Sainsbury's uvaja "otoke" za natakanje vode  |  Coop odprl prvo "non-stop" trgovino brez blagajn  |  Hercegovska jabolka uživajo tudi na Maldivih  |  Prvi Gomex v beograjski Borči  |  Violeta prevzela čapljinsko podjetje Lasta  |  Prihodki trgovine v prvem četrtletju letos navzgor za 10 %  |  Mesarji lahko gostincem prodajo le četrtino blaga  |  Gorivo od polnoči precej cenejše  |  Budimke (še vedno) noče nihče  |  Zaključen stečaj Klasja  |  Jagros 28. junija odpira nov center v Šentjurju  |  Študija: Jadransko morje med najbolj onesnaženimi s plastiko  |  Nestlé se še naprej usmerja (tudi) h konditorjem  |  Zelena luč za povečanje uvoza govedine iz ZDA  |  Bayer v iskanje zamenjave za glifosat namenja 5 milijard evrov  |  PPR reja ponuja priložnosti za rejce in Spodnje Podravje  |   ||
   

Vsepovsod sami plusi

15.04.2015
Piše: Milan Ćulibrk, glavni in odgovorni urednik pri NIN-u   
 
Slabo obveščenim investitorjem iz tujine ni verjetno prav nič jasno. Če jim je kaj v tolažbo, niti dobro obveščenim ekonomskim analitikom v Srbiji ni.
 
PremierAleksandar Vučić in minister financ Dušan Vujović se že več tednov hvalita s presežkom v državni blagajni. Glede na to, da se že dolgo časa nobeno leto ni končalo s proračunskim primanjkljajem, ki bi bil manjši od milijarde in pol, si neverjetni podatki o stanju javnih financ v prvih dveh mesecih in pol leta 2015 zaslužijo pozornejšo analizo.
 
V nasprotnem primeru bi lahko kdo lahkomiselno zaključil, da je Srbija že opravila z največjim problemom in da bo odslej vse veliko lažje. Stanje javnih financ je, na žalost, dobro samo na prvi pogled in tega nam uradniki skušajo vztrajno predstaviti, a je kavelj v tem, da je povečan priliv sredstev v proračun posledica povečanja prihodkov, ki niso iz naslova davkov.
 
Predvsem Telekom Srbija in še nekatera državna podjetja so v začetku leta namreč vplačala del dobička iz leta 2014. Za vlado predstavlja edini problem, da ta podjetja podobnih zneskov, na žalost, ne bodo mogla vplačevati vsak mesec. Gre za vsoto v višini 100 milijonov evrov, kar se je zgodilo v januarju oz. februarju. Davčni prihodki, na katere se lahko država zanese v vseh 12 mesecih, so na ta način povečani le za tri odstotke in bo tako višek v državni blagajni postal kmalu preteklost, Srbija pa bo nadaljevala z mučnim primanjkljajem, ki bo iz meseca v mesec vedno večji.
 
Na srečo pa se ne bo, tako kot v prejšnjih letih, višal nenadzorovano, ker bo morala vlada Srbije vsake tri mesece opraviti izpit pred IMF-om (Mednarodnim denarnim skladom). Glede na to, da je prejšnji sporazum s Srbijo IMF prekinil februarja leta 2012 oz. tri mesece pred volitvami, si lahko samo mislimo, kaj bi pomenila še ena prekinitev. Srbijo bi to bržčas dokončno izbrisalo z vseh investicijskih zemljevidov in državo pognalo v globoko depresijo.
 
Srbski uradniki se širokoustijo, da so stopnjo nezaposlenosti zmanjšali za štiri odstotne točke in to v letu, ko je bruto domači proizvod padel za 1,8 odstotka. In kako naj sedaj minister za delo, Aleksandar Vulin, nekemu tujcu razloži, kako jim je uspelo na vrhuncu recesije zmanjšati nezaposlenost? In kako naj šele sedaj komurkoli razloži, da so uspeli zmanjšati nezaposlenost v letu, ko se je število uradno zaposlenih znižalo za 17.000? Ali je še kje na svetu kak minister dela, ki mu je istočasno uspelo zmanjšati tako zaposlenost kot nezaposlenost? Odgovor na to je zelo enostaven. Povečalo se je delo na črno, minister pa se s tem seveda ne more (po)hvaliti.  
 
Večina v Srbiji besed premierja Vučića sploh ne jemlje resno: „Bolje nam je, a tega še ne občutimo?" Iskreno, le kako bomo vedeli, da živimo bolje, če tega ne bomo občutili? Ali pa nam ne preostane nič drugega, kot da premierju in njegovim ministrom verjamemo na besedo? Če je tako, potem je res najbolje, da vsi takoj priznamo, da nam je že bolje, čeprav tega še ne občutimo. Nas bo manj bolelo. 
 
Iskreno, le kako bomo vedeli, da živimo bolje, če tega ne bomo občutili? Ali pa nam ne preostane nič drugega, kot da premierju in njegovim ministrom verjamemo na besedo?


 
 
 
 
back to top