IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 28.07.2017 || Amazon s 77-odstotnim padcem četrtletnega dobička  |  Rok za prijavo del na Zlatem bobnu do 31.julija  |  Slovenija se bo pritožila na sklep o postopku glede Agrokorja  |  V septembru nov Jumbo center v Beogradu  |  ZANIMIVOST: V Walmartu bi na blagajnah ocenjevali razpoloženje kupcev (VIDEO)  |  Kölnski sejem se seli (tudi) v Južno Ameriko   |  Diageo z večjim dobičkom  |  Puklavec Family Wines rekorder ocenjevanja vin v Gornji Radgoni  |  Padec dobička in rahla rast prihodkov za Koestlin  |  Čisti dobiček Skupine Kraš se je povečal za 27 odstotkov  |  Agrokor danes izplačuje stari dolg malim dobaviteljem  |  Refresco za več kot milijardo evrov kupuje pijačarski del Cotta  |  Agraria se zanima za večji delež v Vinakopru  |  Aldiju bo pri prodaji tekstila pomagala pevka Anastacia  |  Coca-cola Zero postaja Coca-Cola Zero Sugar  |  Tesco hitro dostavo omogočil v vse konce države  |  Hofer pod lastno BZ ponuja bio otroško hrano s certifikatom Demeter  |  Atlantic ustvaril rast prodaje in dobičkonosnost  |  Znani rezultati 43. strokovnega ocenjevanja Vino Slovenija  |  Potrošniško zaupanje julija navzgor  |   ||
   

Slovenija, zeleni šampion!?!

03.04.2017
V Sloveniji smo - upravičeno - neznansko ponosni na športne uspehe naših tekmovalk in tekmovalcev v različnih panogah. 
 
Avtor: Igor E. Bergant
Twitter: @IEBergant
 
Naš ponos je tako intenziven, da zmagovanje 'naših' prepogosto dojemamo kot običajno in normalno stanje ... s posledico, da smo ob ne(tako zelo velikih)uspehih hitro (in pretirano) razočarani. Naša obsedenost s športnimi dosežki, zlasti v prevladujočih medijih, je tako velika, da v njej zlahka spregledamo izjemne dosežke rojakinj in rojakov na drugih področjih.
 
Zlasti v znanosti, kulturi, pa tudi drugih dejavnostih, sploh tam, kjer ne gre za tekmovanja v ožjem smislu. Prav zato je zanimivo, da so na - vsaj sorazmerno - šibek odmev v zadnjem času naletela priznanja, nagrade in uspehi Slovenije na področju turizma. Lani je naša država 'uradno' postala prva 'zelena' turistična dežela na svetu, kar je nedavno še dodatno potrdila nagrada na enem največjih turističnih sejmov ITB v Berlinu, kjer je naši državi oziroma njeni krovni turistični organizaciji (STO) pripadla še nagrada za najboljšo digitalno promocijsko kampanjo.
 
Skeptiki se bomo/boste/bodo vprašali, kdo je podelil nagrade in po kakšnih kriterijih, kar je tudi prav. Nizozemska strokovna organizacija Green Destinations, ki je Slovenijo razglasila za sploh prvo zeleno destinacijo na svetu (ker je izpolnila rekordnih 96 od 100 zahtevanih kriterijev), je znana v predvsem strokovnih krogih.
 
Prav skupina turističnih in marketinških strokovnjakov je prepoznala in nagradila tudi slovensko digitalno kampanjo, medtem ko je podeljevalec nagrade za t. i. Destination Leadership (to bi lahko prevedli kot 'vodenje blagovne znamke na področju trajnostnega turizma') globalno znana medijska hiša National Geographic v sodelovanju s prireditelji omenjenega sejma v Berlinu.
 
Skratka, na turističnem področju gre za ustreznico zmagi na katerem izmed največjih teniških turnirjev na svetu. In če k temu dodamo, da je bila lani Ljubljana zelena prestolnica Evrope (in da je pred tem že bila nagrajena kot vodilna trajnostna destinacija mednarodnega združenja turističnega in potovalnega gospodarskega sektorja WTTC), potem lahko ugotovimo, da je naši državi v desetletju načrtne gradnje znamke ‘I Feel Slovenia' navzven res uspel preboj in izvrstna preobrazba.
 
Še toliko bolj, ker je začetek projekta po naključju sovpadal z veliko finančno in gospodarsko krizo, ki nas je prizadela leta 2008, in katere posledice čutimo še danes. Tudi na področju turizma, ki prispeva 12-odstotni delež našega bruto družbena proizvoda, smo bržkone boljši, kot si včasih mislimo.
 
Vsekakor je dobro, da znamo izkoristiti izjemne naravne danosti, h katerim je sicer največ prispevala mati narava - naše vode, gozdovi, ki pokrivajo dve tretjini našega majhnega, a nenavadno raznolikega ozemlja na stičišču velikih regij in kultur. Da večina slovenskega prebivalstva še vedno živi na deželi ali majhnih mestih, je v tem primeru seveda velika prednost, pa celo tudi (ne ravno božajoča nas) polpretekla zgodovina, v kateri nam je zaradi omejenih materialnih možnosti in odsotnosti velikopoteznosti in doslednosti ostala prihranjena uničujoča industrializacija in brezobzirno uničenje podeželja v imenu dobička ali velikih utopističnih idej.
 
Žal, seveda, z izjemami. Da, življenje v takem okolju nas je, skoraj nezavedno, nagradilo z malo večjo občutljivostjo za okolje, o katerem se tudi v izobraževalnem sistemu učimo več kot mnogi drugi okoli nas. Ljubezen do gibanja v naravi, zlasti gora, seveda ni ovira ...
 
Ko gre za 'zeleno', zagotovo nismo nič kaj bolj revolucionarni kot denimo severni sosedje Avstrijci, ki do bili 'bio' že pred nami, a smo se tudi na tem področju izkazali kot dobri učenci, ki znajo trmasto marsikaj narediti po svoje. In tudi to nam je v mnogih primerih odlično uspelo.
 
Skratka, na turističnem področju smo dosegli lepe zmage, a pridobljene položaje bo - tako kot v športu - težje braniti, kot jih je bilo možno osvojiti. Tudi na zelenem in trajnostnem področju je še toliko stvari, ki jih je treba pospraviti in urediti. Predvsem pa - uspešen in trajnosten, se pravi z naravo skladen turizem, je predvsem človeku prijazen turizem.
 
Prijazen gostu in, seveda, prijazen tudi do gostitelja, vključno z zadovoljstvom z razmerami za delo in poslovanje (vključno s plačilom). Slovenija je (tudi) v turizmu na šampionski poti (ki se lahko vsak trenutek obrne), a še daleč od želenega (in zelenega) cilja.  

 
 
 
 
back to top