IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Slovenija, zeleni šampion!?!

03.04.2017
V Sloveniji smo - upravičeno - neznansko ponosni na športne uspehe naših tekmovalk in tekmovalcev v različnih panogah. 
 
Avtor: Igor E. Bergant
Twitter: @IEBergant
 
Naš ponos je tako intenziven, da zmagovanje 'naših' prepogosto dojemamo kot običajno in normalno stanje ... s posledico, da smo ob ne(tako zelo velikih)uspehih hitro (in pretirano) razočarani. Naša obsedenost s športnimi dosežki, zlasti v prevladujočih medijih, je tako velika, da v njej zlahka spregledamo izjemne dosežke rojakinj in rojakov na drugih področjih.
 
Zlasti v znanosti, kulturi, pa tudi drugih dejavnostih, sploh tam, kjer ne gre za tekmovanja v ožjem smislu. Prav zato je zanimivo, da so na - vsaj sorazmerno - šibek odmev v zadnjem času naletela priznanja, nagrade in uspehi Slovenije na področju turizma. Lani je naša država 'uradno' postala prva 'zelena' turistična dežela na svetu, kar je nedavno še dodatno potrdila nagrada na enem največjih turističnih sejmov ITB v Berlinu, kjer je naši državi oziroma njeni krovni turistični organizaciji (STO) pripadla še nagrada za najboljšo digitalno promocijsko kampanjo.
 
Skeptiki se bomo/boste/bodo vprašali, kdo je podelil nagrade in po kakšnih kriterijih, kar je tudi prav. Nizozemska strokovna organizacija Green Destinations, ki je Slovenijo razglasila za sploh prvo zeleno destinacijo na svetu (ker je izpolnila rekordnih 96 od 100 zahtevanih kriterijev), je znana v predvsem strokovnih krogih.
 
Prav skupina turističnih in marketinških strokovnjakov je prepoznala in nagradila tudi slovensko digitalno kampanjo, medtem ko je podeljevalec nagrade za t. i. Destination Leadership (to bi lahko prevedli kot 'vodenje blagovne znamke na področju trajnostnega turizma') globalno znana medijska hiša National Geographic v sodelovanju s prireditelji omenjenega sejma v Berlinu.
 
Skratka, na turističnem področju gre za ustreznico zmagi na katerem izmed največjih teniških turnirjev na svetu. In če k temu dodamo, da je bila lani Ljubljana zelena prestolnica Evrope (in da je pred tem že bila nagrajena kot vodilna trajnostna destinacija mednarodnega združenja turističnega in potovalnega gospodarskega sektorja WTTC), potem lahko ugotovimo, da je naši državi v desetletju načrtne gradnje znamke ‘I Feel Slovenia' navzven res uspel preboj in izvrstna preobrazba.
 
Še toliko bolj, ker je začetek projekta po naključju sovpadal z veliko finančno in gospodarsko krizo, ki nas je prizadela leta 2008, in katere posledice čutimo še danes. Tudi na področju turizma, ki prispeva 12-odstotni delež našega bruto družbena proizvoda, smo bržkone boljši, kot si včasih mislimo.
 
Vsekakor je dobro, da znamo izkoristiti izjemne naravne danosti, h katerim je sicer največ prispevala mati narava - naše vode, gozdovi, ki pokrivajo dve tretjini našega majhnega, a nenavadno raznolikega ozemlja na stičišču velikih regij in kultur. Da večina slovenskega prebivalstva še vedno živi na deželi ali majhnih mestih, je v tem primeru seveda velika prednost, pa celo tudi (ne ravno božajoča nas) polpretekla zgodovina, v kateri nam je zaradi omejenih materialnih možnosti in odsotnosti velikopoteznosti in doslednosti ostala prihranjena uničujoča industrializacija in brezobzirno uničenje podeželja v imenu dobička ali velikih utopističnih idej.
 
Žal, seveda, z izjemami. Da, življenje v takem okolju nas je, skoraj nezavedno, nagradilo z malo večjo občutljivostjo za okolje, o katerem se tudi v izobraževalnem sistemu učimo več kot mnogi drugi okoli nas. Ljubezen do gibanja v naravi, zlasti gora, seveda ni ovira ...
 
Ko gre za 'zeleno', zagotovo nismo nič kaj bolj revolucionarni kot denimo severni sosedje Avstrijci, ki do bili 'bio' že pred nami, a smo se tudi na tem področju izkazali kot dobri učenci, ki znajo trmasto marsikaj narediti po svoje. In tudi to nam je v mnogih primerih odlično uspelo.
 
Skratka, na turističnem področju smo dosegli lepe zmage, a pridobljene položaje bo - tako kot v športu - težje braniti, kot jih je bilo možno osvojiti. Tudi na zelenem in trajnostnem področju je še toliko stvari, ki jih je treba pospraviti in urediti. Predvsem pa - uspešen in trajnosten, se pravi z naravo skladen turizem, je predvsem človeku prijazen turizem.
 
Prijazen gostu in, seveda, prijazen tudi do gostitelja, vključno z zadovoljstvom z razmerami za delo in poslovanje (vključno s plačilom). Slovenija je (tudi) v turizmu na šampionski poti (ki se lahko vsak trenutek obrne), a še daleč od želenega (in zelenega) cilja.  

 
 
 
 
back to top