IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 11.07.2020 || InStore št. 86 na poti k naslovnikom  |  Nove (regijske) revije InStore tudi na spletu  |  Tuš v 18 letih pričaral skoraj 9000 otroških nasmehov  |  Krkinim delničarjem za tretjino višja dividenda kot lani, med nadzorniki tudi Lahovnik  |  Fama praznuje 30.rojstni dan v novih prostorih uprave  |  Trgovec Franca odprl supermarket v Bijelom Polju  |  Hrvaška nestrpno pričakuje današnji vstop v mehanizem ERM 2  |  Julij prinaša zagon programa zvestobe Walmart+  |  KZ Vipava bo Fructalu lahko ponudila le od 20 do 30 ton breskev  |  Ob rasti turizma v Kranju glavni izziv dvig potrošnje gostov  |  Večinski lastnik Dukata najavil možnost "iztiskanja" malih delničarjev  |  Ahold Delhaize se vključuje v bitko za prevzem verige Hema  |  Gorenju nagrada Netko za najboljšo spletno trgovino  |  Nov dm odprt v Subotici, še dva nova objekta v Beogradu  |  V Črničah odprtje prenovljene Mlinotestove trgovine  |  Letalski prevoznik Turkish Airlines pomaga (svojim) izvoznikom sadja   |  Med avtohtonimi izdelki s Paga poleg sira tudi konoplja?  |  Letno poročilo GZS za leto 2019  |  Nestlé "Incredible" spremenil v "Sensational" burger  |  Jeseni odprtje nakupovalnega centra Galerija Beograd  |   ||
   

Nenad Pacek: Zdaj ni trenutek za varčevanje

11.12.2012
Potrebno se je izogniti vsaki operaciji, ki zmanjšuje zaupanje potrošnikov. Če oni začnejo manj zapravljati, ker jim nekdo znižuje plače oziroma jim celo grozi odpoved, se to potem hitro odraža na skupni porabi, povprečni prihodki se začnejo manjšati, padec se poglablja.
 
Ekskluzivno z Dunaja
 
Piše: Nenad Pacek, predsednik GSA
nenad.pacek@globalsuccessadvisors.eu
 
Prejšnjič sem pisal, da je v regiji jugovzhodne Evrope hudič odnesel šalo in da je čim hitreje potrebno pristopiti k operativni intervenciji reševanja življenj. Prvi del operacije govori o aktivni monetarni politiki, ki bi začasno kupovala državne obveznice, denar pa bi bil usmerjen na zmanjševanje nelikvidnosti ter državne porabe ( ko zasebni sektor ne more ali pa ne želi kupovati). Če nihče ne zapravlja, potem je logično, da ne more nihče niti karkoli prodati. Prav v tem začaranem krogu se trenutno nahajajo številne države regije in vse pogosteje se monetarna politika uporablja za prekinitev tega kroga. Seveda taka monetarna intervencija ne sme trajati predolgo, saj bi kasneje lahko prišlo do precej večje inflacije, toda posredovanje mora biti aktivno, vse dokler se ne poveča poraba zasebnega sektorja.
 
Sedaj pa še nadaljevanje te operacije. Večina dolgov v regiji se nahaja v zasebnem sektorju, javni dolg pa je še vedno na dosegljivi ravni. Medtem so se številne vlade odločile za varčevanje, čeprav same še niso preveč zadolžene. Javni dolg je v zahodni Evropi precej večji kot kjerkoli v srednji ali vzhodni Evropi (vštevši celo prezadolžene Madžare). Zato ni strahu pred nestabilnostjo, če se vlade Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH in Makedonije odločijo, da začasno investirajo v določene projekte, ki bi zmanjšali brezposelnost. Kot sem zapisal že v prejšnji številki, bi denar začasno dobili iz prodaje državnih obveznic centralni banki (podobno tistemu, kar že štiri leta počnejo Angleži, Američani in drugi). To ni vračanje na socializem, temveč začasen ukrep za vrnitev likvidnosti in zaupanja zasebnega sektorja v prihodnje. Programi državnega varčevanja so najbolj učinkoviti, ko obstaja dobra gospodarska rast. Drastični varčevalni ukrepi v času slabe ali celo nikakršne porabe zasebnega sektora samo še poglabljajo recesijo. Številni bodo dejali, da je državna birokracija v nekaterih državah prevelika, da so plače previsoke za skupno produktivnost. To je že res, toda še ne pomeni, da smo v pravem obdobju za posredovanje v obliki varčevanja. Potrebno se je izogniti vsaki operaciji, ki zmanjšuje zaupanje potrošnikov. Če oni začnejo manj zapravljati, ker jim nekdo znižuje plače oziroma jim celo grozi odpoved, se to potem hitro odraža na skupni porabi, povprečni prihodki se začnejo manjšati, padec se poglablja.
 
Obrestne mere morajo iti navzdol, na novo oblikovane državne banke pa morajo biti konkurenčne tujim bankam, ki so dvignile obrestne mere celo na švicarske franke in evre, čeprav so obrestne mere v Švici in evroobmočju na rekordno nizki ravni. Če neka tuja banka posoja frank po 0,1-odstotni meri, na Hrvaškem in v Srbiji pa ga daje po 6-odstotni stopnji, potem veste, da nekaj smrdi. Naj samo mimogrede omenim, da obrestna mera na švicarski frank za posameznika v Avstriji znaša 1,2 odstotka!
 
Ukrepi povečane državne porabe v času nizke porabe zasebnega sektorja vedno pomagajo k izhodu iz recesije in tako bi bilo tudi v regiji jugovzhodne Evrope. Države bivše Jugoslavije morajo pospešeno delati na oblikovanju trajnostnega gospodarskega modela, saj sicer prihodnost ne izgleda prav dobro. Za konec pa še nekaj pomembnih ukrepov za povečanje konkurenčnosti in oblikovanje dolgoročnega trajnostnega razvoja.
 
Kot prvi, naložbe v izobraževanje morajo biti prioriteta in četudi je potrebno tiskati svež denar, se morajo nujno izboljšati raven znanja, izobraževalna infrastruktura ter plače tistih, ki delujejo v najpomembnejši službi (učitelji in profesorji). Šolski in univerzitetni sistemi se morajo prilagoditi potrebam 21. stoletja.
 
Kot drugo je potrebno del državne porabe dati na stran za raziskave in razvoj ter spojiti ta denar s sredstvi za raziskovanje in razvoj, ki obstaja v zasebnih podjetjih (mala, srednja in velika). Tisti ministri, ki želijo videti, kako se izboljša izobraževanje in investira v raziskovanje ter razvoj, naj si pogledajo primer finske in švedske vlade. Saj pot do Stockholma in Helsinkov ni tako dolga. Finci celo delijo knjige o tem, kako povečati konkurenčnost. Saj ni potrebno izumiti tople vode, le čim hitreje uporabiti najboljšo prakso ter videti, kako je mogoče, da so finski otroci še naprej najbolj izobražena mladina na svetu. Izobražene države lahko ustvarijo inovativne ter zanimive izdelke in izboljšajo izvozni sektor na oddaljene destinacije. Države pa, ki imajo močan izvozni sektor, skoraj nikoli nimajo resnih gospodarskih težav.
 
Prav tako je potrebno aktivno podpirati katero koli majhno oziroma srednje podjetje, ki ima zanimiv izdelek za izvoz. Če jim ne bodo pomagale privatne banke, morajo pa ministri iz regije pogledati, kako je sestavljen cel kup nemških malih in srednjih podjetij ter kdo jih je financiral. To so bile v glavnem majhne regionalne banke in bančne zadruge (še danes jih obstaja čez tisoč in se na njih opira Mittelstand). Začasno bodo morale biti tudi državne banke bolj proaktivne pri podpiranju izvoznikov in startup podjetij.
 
Močan izvozni sektor se lahko delno ustvari tudi s privabljanjem novih tujih investicij in to proaktivno. Privabljanje tujih naložb še nikomur ni uspelo brez dobrega trženja in ustvarjanja zelo privlačnega poslovnega okolja. Vlade in ministri ne morejo le sedeti doma in čakati. Potrebno je biti vsak teden v letalu, se pogovarjati s korporacijami po svetu, nikakor pa se ne sme ignorirati podjetja držav v razvoju. Brazilci, Turki, Kitajci, Mehičani in številni drugi investirajo ogromne količine denarja v ostale države v razvoju in imajo veliko denarja. Res, čisto nikogar se ne sme ignorirati, saj Evropa še vedno vsem predstavlja zanimiv trg.
 
V prvi številki novega leta bom pisal o gospodarskih pričakovanjih za leto 2013.

 
 
 
 
back to top