IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 21.07.2017 || Lastniki BAT-a potrdili prevzem družbe Reynolds American  |  Košaki ponovno v postopku prisilne poravnave  |  Nov dm od jutri v Celju  |  Začetek izgradnje nakupovalnega centra Designer Outlet Croatia  |  Konec Plassatove vladavine - novi direktor Carrefourja odslej Bompard  |  Peti Hofer v "zelenem"   |  Konec tedna v Novi vasi praznik vina in česna  |  Tönnies dobil v zakup zemljišče v Zrenjaninu  |  Mercatorjeva akcija:"Moje znamke, najboljše znanke" (VIDEO)  |  Veliko svetovno priznanje za Podravkin ajvar  |  Unilever v prvem polletju zvišal dobiček za 22,4 odstotka  |  Danes začetek odkupa breskev, Fructal ponuja več kot lani  |   Kmalu še ena trgovina Kauflanda v Zadru  |   TC "Promenada Novi Sad" za cca. 100 milijonov evrov  |   Spar z naprednejšo spletno prodajo   |  Anis ima nove proizvodne prostore  |  ZANIMIVOST: Spletna trgovina, kjer vse stane 3 dolarje!  |  Conad bo v naslednjih treh letih investiral milijardo evrov  |  Amazon zavaroval novo storitev  |  Nova trgovina Stokomak v skopskih Radišanih  |   ||
   

Nekje med Ameriko in Italijo

05.05.2017
Nedavno sem bral o zanimivem poskusu, ki sta ga v ZDA opravila dva tržnika. Pravzaprav je šlo za spontano in (sprva) nedolžno zamenjavo vlog, ki pa je postregla z osupljivimi rezultati. 
 
Avtor: Igor E. Bergant
 
Da razložim: oba sodelavca, mlajša moški in ženska, v nekem manjšem podjetju sedita v isti sobi ter opravljata enaki nalogi: prek spleta, zlati elektronske pošte, skrbita za komunikacijo s kupci izdelkov, ki jih prodaja njun delodajalec.
 
Nekega dne je kolega, torej moški, svoje elektronsko sporočilo stranki pomotoma poslal s podpisom in kontaktnimi podatki svoje kolegice.
 
Odgovor (moške stranke) ga je presenetil: bil je robat in dokaj podcenjujoč. Takih odzivov strank ni bil vajen. Ko je to omenil svoji kolegici, v imenu katere je pomotoma poslal ponudbo, je bila presenečena tudi ona. A ne nad odgovorom, pač pa nad presenečenjem kolega.
 
Saj, da sama zelo pogosto oziroma skoraj praviloma na prvo ponudbo od moških strank dobiva takšne odzive. Skratka, kot ženska je kupcem na prvi pogled vlivala manj zaupanja v svoje trženjske sposobnosti ...
 
Sodelavca sta se potem, na predlog kolega, ki ni bil povsem prepričan, da ima to kaj opraviti s spolom pošiljatelja ponudbe, dogovorila, da bosta za mesec dni naskrivaj zamenjala vlogi - kolegica je prevzela kolegovo identiteto, pri čemer je vsebinsko s strankami komunicirala v svojem slogu, tako kot prej. In obratno, moški kolega se je za en mesec prelevil v žensko. 
 
Izid poskusa je bil osupljiv, zlasti za moškega kolega, ki je bil ob koncu meseca povsem obupan in na koncu z živci: kot "ženska" je bil na strani kupcev deležen številnih izrazov posmeha, podcenjevanja, nesramnosti in nespodobnosti ...
 
Za pridobitev stranke in posla je porabil bistveno več časa in energije, bil je tudi znatno manj uspešen. Povsem drugače je bilo pri kolegici: ta je mesec dni neznansko uživala, saj ji je kot "moškemu" šlo vse kot po maslu. Na nov položaj se je hitro privadila, v nasprotju s kolegom, ki je neznansko trpel ter se nikakor ni mogel sprijazniti z drugačnim sprejemom pri strankah. Poljudni poskus je hitro naletel na zanimanje pri znanstvenikih, zlasti sociologih, pa tudi psihologih, ki na tem temelju želijo tudi bolj sistematično (in seveda z znanstvenimi metodami) dognati še kaj več.
 
Kljub dolžni skepsi do takšnih medijsko "okrancljanih" zgodb se je namreč težko znebiti začetnega vtisa, da gre za pojavno obliko še vedno zelo prisotnega mačizma v najširšem pomenu te besede, se pravi občutka moške večvrednosti in pokroviteljstva nad ženskami, ki je zelo prisotno v večini sodobnih kultur, tudi na Zahodu, ki si sicer lasti prvenstvo na področju prizadevanj za človekove pravice in enakopravnost vseh ljudi, tudi glede na spol. 
 
Volilna pravica za ženske je tudi v evropskem prostoru sorazmerno nov fenomen (v nekaterih delih Švice, ene najbogatejših držav na svetu, so jo ženske dobile šele globoko v drugi polovici 20. stoletja), plačna enakost pa je tudi v nekaterih najrazvitejših evropskih državah, vključno z Nemčijo, še nedosežena. Prav res, milijoni žensk za popolnoma isto delo sredi Evrope, seveda zlasti v zasebnih podjetjih (iz različnih razlogov in na različne načine), dobijo manj kot moški kolegi.
 
Tudi na najodgovornejših političnih in gospodarskih položajih v državah in podjetjih jih je manj, najbrž zaradi "tradicionalnih" vzorcev razumevanja ženske v družbi. Češ, ženske rojevajo, skrbijo za dom ... Ko smo že pri tradiciji ...
 
Ta tradicija je - če upoštevamo celoten razvoj človeka in človeške družbe - sorazmerno mlad fenomen. Z naskokom največ časa obstoja človeška, kakih 99 odstotkov vse naše zgodovine, so ljudje živeli kot lovci in nabiralci, in v teh kar nekaj stotisočletjih sta bili, razen rojevanja, seveda, vlogi moških in žensk skoraj popolnoma enaki. Oboji so lovili in nabirali. Šele z razvojem poljedelstva, živinoreje (in stalnega naseljevanja kot alternative selitvam) in raznolikostjo poklicev so se te razlike povečevale. 
 
Kakor koli že - za uspeh človeške družbe je ključno smiselno uporabiti vse potenciale človeštva. Kulturno opredeljene razlike, ki se velikokrat izkažejo za preproste (in primitivne) predsodke, slej ko prej postanejo omejujoče in škodljive. Čeprav zlasti Slovenija na področju enakopravnosti spolov velja za dokaj zgledno deželo, saj naj bi prav nadpovprečno velik delež zaposlenih žensk po drugi svetovni vojni ustvaril razmere za relativno blagostanje, ki smo ga - seveda v primerjavi z velikim delom preostalega sveta - deležni zdaj, se je tudi pri nas smiselno vprašati, kako bi lahko to enakopravnost še bolje udejanjili.
 
Je pri nas kaj manj očitnega moškega šovinizma? Ali pa je ta bolj prikrit? In se, morda tudi pri nas, kaže tudi v elektronskih pismih z odgovori na ponudbe tržnikov (ženskega spola)? Ker ... Nedavno sem bral še eno zanimivo zgodbo o škandalu v zvezi s sobotno pogovorno oddajo na javni italijanski televiziji RAI, kjer so smrtno resno razpravljali o tem, kako "Vzhodnoevropejke" kradejo italijanske moške Italijankam. In sicer tako, da se - v nasprotju z neuklonljivejšimi Italijankami - doma med štirimi stenami bistveno rajši podredijo, se tudi med štirimi domačimi stenami izzivalnejše oblačijo (menda precej raje tudi doma nosijo krajša krila ter zavračajo trenirke, ki so tako priljubljene pri Italijankah in toliko manj pri Italijanih).
 
In nasploh, da se precej resneje trudijo skrbeti za svoj zunanji videz (vključno s telesno težo) kot povprečne Italijanke. Resnici na ljubo je treba povedati, da so oddajo zaradi zgražanja italijanske javnosti kmalu umaknili s programa. In seveda, pri nas ne moremo biti odgovorni za neumne stereotipe izza naših meja (kot da jih ne bi imeli niti sami).
 
Mimogrede, delež žensk na vodilnih gospodarskih funkcijah v Italiji je višji, kot je pri nas (in v Nemčiji). Povod za uvedbo hitro ukinjene pogovorne oddaje na temo vzhodnoevropskih "tatic" moških pa je bila naša rojakinja Melani(j)a Knavs, poročenaTrump.

 
 
 
 
back to top