IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 18.06.2019 || Nevarnost pesticida klorpirifos za zatiranje škodljivcev na pridelkih  |  Tretjina Evropejcev dnevno uživa prehranska dopolnila  |  Effie Slovenija 2020 z novim vodstvom  |  Pingo Doce za pakiranja uporablja plastiko iz oceanov  |  Sainsbury's uvaja "otoke" za natakanje vode  |  Coop odprl prvo "non-stop" trgovino brez blagajn  |  Hercegovska jabolka uživajo tudi na Maldivih  |  Prvi Gomex v beograjski Borči  |  Violeta prevzela čapljinsko podjetje Lasta  |  Prihodki trgovine v prvem četrtletju letos navzgor za 10 %  |  Mesarji lahko gostincem prodajo le četrtino blaga  |  Gorivo od polnoči precej cenejše  |  Budimke (še vedno) noče nihče  |  Zaključen stečaj Klasja  |  Jagros 28. junija odpira nov center v Šentjurju  |  Študija: Jadransko morje med najbolj onesnaženimi s plastiko  |  Nestlé se še naprej usmerja (tudi) h konditorjem  |  Zelena luč za povečanje uvoza govedine iz ZDA  |  Bayer v iskanje zamenjave za glifosat namenja 5 milijard evrov  |  PPR reja ponuja priložnosti za rejce in Spodnje Podravje  |   ||
   

Mučenje s primankljajem

23.05.2013
Kdo bi rekel, da je Srbija tako dinamična država. V prvi polovici marca se je finančni minister Mlađan Dinkić hvalil z januarskim presežkom v konsolidirani bilanci, že mesec dni kasneje pa je bilo sporočeno, da je proračunski primanjkljaj v prvem kvartalu leta znašal kar 447 milijonov evrov!
 
S takim ritmom bi primanjkljaj v proračunu do konca leta dosegel okoli 1,8 milijarde evrov. In to je prvi problem srbskih javnih financ, saj je z Zakonom o proračunu v 2013 načrtovan primanjkljaj "zgolj” 1,1 milijarde evrov, dejanski pa naj bi bil za kar dve tretjini višji. To bi Srbijo uvrstilo med maloštevilne države, kjer bi bil primanjkljaj letos večji, kot v prvih letih, odkar je izbruhnila finančna kriza.
 
Druga težava je, da prihodki rastejo precej počasneje od pričakovanja. V prvih treh mesecih se je v proračun zlilo vsega 1,6 milijarde evrov in če bi želeli, da se do konca leta zbere načrtovanih 8,66 milijarde evrov, bi se moral v preostalih mesecih leta priliv v državno blagajno povečati za kar 45,8 odstotka. Na prihodkovni strani je zelo zaskrbljujoče plačilo DDV-ja. Čeprav se je 1. oktobra 2012 splošna stopnja povečala z 18 na 20 odstotkov, medtem pa so se cene povečale za več kot 10 odstotkov, so bili povprečni mesečni prihodki od DDV-ja v tem letu manjši kot v preteklem in to za približno 15 milijonov evrov! To je še en razlog za zaskrbljenost, saj očitno stvari ne gredo v pravo smer. Če v vladi še naprej mislijo, da je vse v redu, bi tudi največje "pesimiste” do zdaj vendarle nekdo moral prepričati, s kakšno čarovnijo bodo v prihodnjih devetih mesecih uspeli povečati prihodke od DDV-ja in to za tretjino!
 
Enako se dogaja tudi z drugim najpogostejšim virom denarja, ki priteka v proračun – s trošarinami. Tudi ti prihodki bi se morali povečati za 50 odstotkov! Če bi na stavnici za to obstajala kvota, bi se verjetno gibala okoli 50! Možnosti, da se to zgodi, so torej pičle – kakšna dva odstotka ob upoštevanju statistične napake. Še toliko bolj, ker ti prihodki iz meseca v mesec padajo, iz januarskih 147 milijonov na 107 milijonov v marcu.
 
Na nevarnost precenjenih prihodkov je vlado še pred sprejemanjem proračuna opozarjal MDS, čigar odprava pride ta mesec (maja) na obisk v Beograd. Zato so možnosti, da vlada z MDS-som uspe skleniti nov dogovor enake pričakovanjem, da zbere vse načrtovane prihodke za 2013. In teh možnosti ne bo mogel povečati le ministrov optimizem. Nekaj bo potrebno tudi postoriti.
 
Ob dosedanjem ritmu bi moral proračunski primanjkljaj doseči 1,8 milijarde evrov. Da bi lahko do konca leta zbrali vse načrtovane prihodke, bi morali biti ti za skoraj 50 odstotkov večji, kot v prvih treh mesecih. Če bi bil ta dogodek na stavnici, bi kvota zanj znašala okoli 50! Možnosti, da se to zgodi, so torej pičle – kakšna dva odstotka ob upoštevanju statistične napake.


 
 
 
 
back to top