IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 18.06.2019 || Nevarnost pesticida klorpirifos za zatiranje škodljivcev na pridelkih  |  Tretjina Evropejcev dnevno uživa prehranska dopolnila  |  Effie Slovenija 2020 z novim vodstvom  |  Pingo Doce za pakiranja uporablja plastiko iz oceanov  |  Sainsbury's uvaja "otoke" za natakanje vode  |  Coop odprl prvo "non-stop" trgovino brez blagajn  |  Hercegovska jabolka uživajo tudi na Maldivih  |  Prvi Gomex v beograjski Borči  |  Violeta prevzela čapljinsko podjetje Lasta  |  Prihodki trgovine v prvem četrtletju letos navzgor za 10 %  |  Mesarji lahko gostincem prodajo le četrtino blaga  |  Gorivo od polnoči precej cenejše  |  Budimke (še vedno) noče nihče  |  Zaključen stečaj Klasja  |  Jagros 28. junija odpira nov center v Šentjurju  |  Študija: Jadransko morje med najbolj onesnaženimi s plastiko  |  Nestlé se še naprej usmerja (tudi) h konditorjem  |  Zelena luč za povečanje uvoza govedine iz ZDA  |  Bayer v iskanje zamenjave za glifosat namenja 5 milijard evrov  |  PPR reja ponuja priložnosti za rejce in Spodnje Podravje  |   ||
   

Liga prvakov. Neprecenljivo?

26.09.2014
piše: Igor E. Bergant

Twitter:@IEBergant
 
Ko je Nogometni klub Maribor, izložbeno okno slovenskega klubskega nogometa, pred petnajstimi leti prvič (in ne več zadnjič) igral v evropski Ligi prvakov, najbolj cenjenem in donosnem nogometnem tekmovanju klubov na svetu, so bila to za mnoge (tudi zame, v telesnem smislu) "debela" leta. Prevladoval je optimističen entuziazem, češ, vojne so za nami, Evropa je pred nami, izvedimo razvojni skok. Kdor ne skače, ni niti Sloven'c niti Štajer'c ...
 
Vijoličasti so tedaj v kvalifikacijah z malce sreče opravili z Belgijci iz Genka, imeli pa so tudi nekaj potrebne sreče, da so v odločilnih trenutkih naleteli na podcenjujoče in ne prav idealno pripravljene zvezdnike iz Lyona. Tudi nastopanje v Ligi prvakov je bilo spodobno, pa čeprav so v Ljudskem vrtu izgubili vsa srečanja. Slabih šest milijonov evromilijonov (brez iztržka iz vstopnine), kolikor je tedaj zaslužil Maribor, se je zdelo dobra popotnica v - kot sem napisal - (še) boljše čase.
 
Navsezadnje se je tisto jesen slovenska nogometna reprezentanca prvič v zgodovini uvrstila še na Euro 2000, kar je simboliziralo tudi siceršnji slovenski pohod med elito. Da se je, vsaj ko gre za Slovenijo nasploh in NK Maribor posebej, obrnilo drugače, ima v bistvu skupne vzroke. Zaslepljenost z (navideznim) bliščem, odsotnost premišljene (in po logiki zadeve prevladujoče konservativne) presoje pri načrtovanju prihodnosti in - pohlep.
 
Prevelike ambicije niti niso (bile) problem, bolj to, da so se nagrmadili relativno majhni kupčki, oprostite mi izboru besede, dreka ... Izločkov pretiranih potreb in bahavosti. Pri NK Mariboru se je to končalo s finančnim polomom in pretirano zadolženostjo. Klub se je rešil bržkone samo zato, ker deluje v nogometu naklonjenem okolju, pa tudi zato, ker je klubska kriza prehitela splošno gospodarsko.
 
V najhujših časih so vijolice zalivali in pri življenju držali pokrovitelji (malo pa tudi mesto), ko so še zmogli shajati. Ko je bolj ali manj pobralo njih, se je nogometni klub že pobral. Celotnega družbenega življenja se ne dal razlagati (le) z nogometom, pa čeprav je ameriški (!) novinar Franklin Foer že pred desetimi leti napisal uspešno knjigo s prav takšnim naslovom "How Soccer Explains teh World".
 
No, v mariborskem primeru smo videli pozitiven zgled, kako se z dokaj pametnim načrtovanjem, vlaganjem, delom in zvitimi (in včasih spontanimi) odločitvami da tudi v kriznih časih storiti marsikaj. Maribor leta 2014 ne bi bil ponovno v Ligi prvakov, če ne bi ohranjal dela z mladimi nogometaši, ohranjal vodilni položaj na slovenski sceni, če ne bi v mestu povsem prenovili stadiona in, navsezadnje, če ne bi na mesto športnega direktorja pripeljali Zlatka Zahoviča. Ta je, kakršen je, ni vsakomur po godu, a v Mariboru je nedvomno na pravem mestu ob pravem času. Zdaj pa to preslikajmo na naš vseslovenski položaj krize, dolgov in reševanja... Tudi mi bi se iz tega, recimo temu zdaj, blata potegnili na pameten način.
 
Če se vrnem k Foerju: ta je pred desetimi leti pisal o globalnem značaju nogometa (ki je sočasno protagonist v bistvu neuspešne globalizacije, o prodoru svetovnih korporacijskih hegemonov (v obliki finančno-političnih tajkunov iz ZDA, južne in vzhodne Evrope in Azije), ki so se polastili nogometa, in nacionalizmov ter tribalizmov, ki ga poganjajo. Vse to drži še danes, pri čemer je položaj še hujši, zlasti zaradi vdora in posegov kriminalnega velekapitala na prirejanje izidov. V sodobnem nogometu žal velja, da si je uspeh mogoče kupiti, dobra najnovejša primera za to sta angleški in francoski prvak Manchester City in Paris Saint-Germain.
 
A tudi to kupovanje ima svoje meje, ki ga kaže neuspešno naskakovanje avstrijskega poslovneža Dietricha Mateschitza ("Red Bull"), ki se s "svojim" Salzburgom ne more in ne more uvrstiti v Ligo prvakov. Tudi Maribor si stalne udeležbe v Ligi prvakov ne more kupiti, ker za to niti nima sredstev. Pomembno pa bi bilo, da bi po petnajstih letih novo priložnost znal bolje izkoristiti in unovčiti. Ne za skoke v brezno samopogubljenja, pač pa v korist zadržanega, premišljenega in dolgoročnega vlaganja v lastno (in skupno) korist. Pot naprej je razgibana in vijugasta, polna odcepov in skušnjav.
 
Naj tokrat vendarle velja, da je Štajer'c in Sloven'c predvsem tisti, ki dela, razmišlja in ve, kam hoče.

 
 
 
 
back to top