IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 25.08.2019 || Trump vrača "udarec" Kitajski v trgovinskem sporu  |  Agra št.57 odprla vrata  |  Šarec: "Agra je za Slovenijo izrednega pomena, problemi v kmetijstvu rešljivi"  |  Nutra Swiss Bio investiral v Izolo  |  Po oznakah prehranske vrednosti kmalu še ekološke nalepke?  |  Casino prodaja še za dve milijardi evrov premoženja  |  Na Ptuju o prenosu znanja za napredek kmetijstva in podeželja  |  Ni zanimanja za Amazon Fresh   |  Pevec najavil nov nakupovalni center v Slavonskem Brodu  |  Odprt "Marti retail park" na Reki  |  Stop Shop odprl "retail park" v Sremski Mitrovici  |  Utapljanje v odpadni hrani  |  Hmeljarji pričakujejo od 2200 do 2300 ton hmelja  |  Jutri tradicionalni praznik idrijskih žlikrofov  |  Intermarché sodeluje z Microsoftom  |  Dokončan postopek izredne uprave nad 22 družbami koncerna Agrokor  |  Predlog zakonodaje proti TBZ  |  V Selexu rast prodaje TBZ (trgovinske blagovne znamke)   |  Trgovinski "potresi" z vstopi in izstopi (velikih) trgovcev  |  Koprsko pristanišče med 100 najbolj povezanimi kontejnerskimi pristanišči na svetu  |   ||
   

Kratkotrajni optimizem

14.03.2013
Piše:    Milan Ćulibrk, urednik v NIN-u
 
 
Evforija srbskih uradnikov je trajala le nekaj dni, potem ko je bil na koncu januarja javni dolg prvič po štirih letih za 125 milijonov evrov manjši kot mesec prej. Medtem ko so se davčni zavezanci čudili, kako je lahko vladi uspelo javni dolg zmanjšati s 17,67 na 17,55 milijard evrov, se je država sredi januarja z izdajo novih evroobveznic spet zadolžila za novih 1,5 milijarde dolarjev. Srbija se je torej spet vrnila na staro, dobro vhojeno pot, na koncu katere pa se namesto ciljnega traku vidi nova psihološka meja javnega dolga v vrednosti 20 milijard evrov, ki bi jo lahko dosegli že do konca brezupnega leta 2013.Strah pred takšnim scenarijem se je le še povečal, potem ko je javni dolg praktično čez noč poskočil na 18,7 milijarde evrov oziroma na približno 65 odstotkov BDP-ja, medtem ko je število zaposlenih iz leta v leto manjše. Na koncu leta 2008 je bil vsak izmed dveh milijonov zaposlenih prebivalcev dolžen za približno 4390 evrov. V le nekaj več kot štirih letih se je ta dolg več kot podvojil in trenutno znaša 10.180 evrov na zaposlenega.
 
Nadaljnja analiza pravi, da bi se moral leta 2008 za predčasno odplačilo celotnega dolga vsak zaposleni državljan odreči 12,5 mesečnim honorarjem, zdaj pa se je to povečalo na kar 26,7 povprečnih plač. Tudi če hipotetično do junija 2015 nihče izmed njih ne bi dobil niti dinarja, se država še zmeraj ne bi uspela razdolžiti, ker bi dolg v tem obdobju narasel zaradi obračuna obresti.
 
Zdi se, da je to veliko boljši pokazatelj razmer krize javnega dolga od golega dejstva, da je njegov delež v BDP narasel na 65 odstotkov. Zlasti zato, ker ta podatek nekateri uporabljajo za relativizacijo nastale težave dolga, ob katerem navajajo primere Italije, Grčije, Japonske - torej držav, v katerih je delež javnega dolga med 120 in 200 odstotki BDP-ja. To naj bi bil dovolj dober dokaz, da Srbiji ne grozi dolžniška kriza in da ne bo prišla na rob bankrota niti v primeru, če v prihajajočem obdobju nadaljuje z zadolževanjem. S takšnim apatičnim pristopom bo Srbija zelo težko prebrodila težave. Še posebej zato, ker je velik del tega denarja dejansko "pogoltnjen”.Edino pozitivno pri novici o novem zadolževanju je to, da se drži obljuba in ta denar izkoristimo za vrnitev dela starih dolgov. To še posebej velja za tistega v znesku 693 milijonov evrov londonskemu klubu, ki so mu do izteka odplačevanja (leto 2024) fiksirali obrestno mero na 6,75 odstotkov.
 
Od leta 2008 se je javni dolg na zaposlenega povečal s 4390 na 10.810 evrov. Zato bi se zdaj vsak posamezni zaposleni prebivalec za odplačilo javnega dolga moral odreči kar 26,7 mesečnim plačam. Tudi če do junija 2015 nihče izmed teh zaposlenih ne bi dobil niti dinarja, se Srbija še zmeraj ne bi uspela razdolžiti.



 
 
 
 
back to top