IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 05.06.2020 || Pripravljeni na morebiten vnos okužb med turistično sezono  |  Podrobnosti o koriščenju turističnih bonov prihodnji teden  |  ECB območju z evrom letos napoveduje 8,7-odstotno krčenje BDP  |  Avstrija danes odprla meje, tudi s Slovenijo  |  Nov kosovski premier za izboljšanje trgovinskih odnosov s Srbijo  |  Nakupovalno središče Aleja danes vabi na brezplačno kosilo  |  Rezultati ocenjevanja svežega mesa Agra 2020  |  Za pomoč gospodarstvu 130-milijardni sveženj  |  Tomislav Kramarić je nov član uprave Konzuma  |  Spar International v petih letih prodajo povečal za 21 %  |  15. junija bodo odprli meje za državljane EU  |  Prodajalka verige Waitrose Anisa Omar na naslovnici Vogue magazina  |  Trgovina na drobno aprila upadla za skoraj četrtino  |  Odprtje obrata Naš med v Rači 17. junija  |  Znak GREEN&SAFE – skupna zaveza odgovornemu, varnemu in zelenemu turizmu  |  Carnex ponovno izvaža v Rusijo   |  Wolt dostava tudi v Mariboru  |  Food Lion prevzema 62 trgovin verige Southeastern Grocers  |  Cantarutti zapušča ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo  |  Lani Slovenija izvozila 287 ton češenj, največ na Hrvaško  |   ||
   

Komu verjeti?

23.10.2015
Piše: Igor E. Bergant,
Twitter: @IEBergant
 
 
Izredne razmere – in prvi val prehoda sirskih in drugih azijskih beguncev, čeprav manj številčnih kot v soseščini, so bile za Slovenijo takšne – navadno pokaže oba skrajna obraza človeštva.
 
Na eni strani občudovanja vredno dobroto in srčnost, na drugi pa sovraštvo in neumnost. Zanimivo je, da se prva, torej lepša plat, navadno kaže v konkretnih akcijah in neposrednih stikih med darovalci in sprejemniki dobrega. Srd in (v najboljšem primeru) odsotnost premisleka pa pogosto delujeta v samoti.A ne vedno. V sodobnosti, ko se zdijo spletni forumi že neznansko zastareli, to osamljenost – vsaj navidez – premagujejo socialna omrežja, zlasti Zuckerbergov Facebook.
 
Ne glede na to, da kot novinar že dlje časa spremljam veliki fenomen malega belega "f" na temnomodri podlagi, me je razsežnost vala gnojnice, ki se je v primeru odnosa do beguncev tam zlival po spletu, presenetila. In – predvsem – sorazmerno velika odzivnost.Ker delam za elektronski, a vendar že klasični medij, ki si je zaradi svojega poslovnega modela (neprostovoljni prispevek) in okornosti (zaradi velikosti in ne vedno povsem jasnega poslanstva) v minulih dveh desetletjih zapravil kar precej ugleda, skepso gledalcev, poslušalcev in bralcev, dobro razumem in načeloma podpiram.
 
Zanjo je veliko razlogov, sploh v dobi (pre)hitrih informacij in hlastanju po senzacionalizmu. Pa tudi – žal – neprofesionalnim zdrsom tam, kjer naj bi bilo več prostora za resnost. Najboljši uporabnik informacijskih storitev je takšen, ki veliko ve, in ga je težko prepričati. A hkrati svoje znanje uporablja tudi tako, da sprejema dobre argumente …Ki zaupanje hitro izgubi in ga pridobiva postopoma, z dolžno skepso
 
...Toda … ali slednje res drži? Očitno mnogi primerki sodobnega človeka, zlasti tam, kjer lahko vrste informacij takorekoč strojno prilagajajo svojim interesom in nazorom, nimajo nikakršnih pomislekov verjeti različnim virom, ki si verodostojnosti niso pridobili z ničemer. Sledijo anonimnim razpečevalcem sumljive informacijske robe, ki se že ob bežnem spletnem preverjanju izkažejo kot neresnice ali vsaj precej zlonamerno predstavljene četrtresnice. Širijo posnetke, ki so navadno opremljeni z očitno pomanjkljivo (če že ne lažnivo) interpretacijo …
 
Na koncu skoraj praviloma za vsem slabim in zlobnim stojijo svetovne zarote (največkrat judovska), zato je v vsakem primeru vse jasno.Ta fenomen ni niti samo naš niti nov. Res pa je, da se je sodobni človek v poplavi informacij, ki ima izvir v televiziji, njihov pretok pa je dramatično povečal splet, hud problem: kako te informacije omejiti na še prebavljivo mero. Odgovor mnogih je – žal (in po tako imenovani črti najmanjšega odpora – samoomejevanje informacij samo na tiste, ki so nam (dobesedno) po godu.
 
Mnoge, ki so si ustvarili svoje nazorske nastavke, tak pristop samo utrjuje v prepričanjih (pogosto zmotnih) in jih pogosto odpelje na robove … Mlajši pa lahko hitro nasedejo virtualnemu ugodju lažnivih in skrajnih skupin, ki jim mečejo spletne vabe. Že pred dobrim desetletjem je skupina ameriških antropoloških raziskovalcev ugotovila, da nekateri redni televizijski gledalci ultrakonzervativne mreže FOX o aktualnem družbenem dogajanju v ZDA vedo manj od drugih, ki sploh ne gledajo televizije.
 
Na prvi pogled je to paradoks. Na drugega že ne … In s pojavom generacije, ki se informira samo še prek Facebooka, je problem še večji. In ne le v ZDA.Rešitev je – kot rečeno – v skepsi. Napredek bo že, ko bodo mnogi naši sodržavljanke in sodržavljani tudi do gnojnice, ki se jim v obilici ponuja v različnih oblikah, postali skeptični. Če nič drugega vsaj toliko, kolikor so skeptični do medijev, ki vsaj kdaj kaj (a še vedno premalo) preverijo. 

 
 
 
 
back to top