IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 17.06.2019 || Budimke (še vedno) noče nihče  |  Zaključen stečaj Klasja  |  Jagros 28. junija odpira nov center v Šentjurju  |  Študija: Jadransko morje med najbolj onesnaženimi s plastiko  |  Nestlé se še naprej usmerja (tudi) h konditorjem  |  Zelena luč za povečanje uvoza govedine iz ZDA  |  Bayer v iskanje zamenjave za glifosat namenja 5 milijard evrov  |  PPR reja ponuja priložnosti za rejce in Spodnje Podravje  |  Znana datum in lokacija odprtja prve trgovine Mercadona  |  Pernod Ricard prevzel premijsko znamko viskija Rabbit Hole  |  Coca-Cola in Costa "postregli" s kavo v pločevinki  |  Midi organic odprl obrat za toplotno obdelavo sadja  |  Vlada potrdila predlog zakona o omejitvi uporabe cigaret  |  Projekt Trgovinko zaključil (letošnje) poslanstvo   |  Vtisi obiskovalcev po 2. FMCG Summit-u  |  Ukinjeno zbiranje zamaškov za dobrodelne namene  |  Prepoved brezplačnih plastičnih vrečk tudi v gorah  |  FOTOGALERIJA: Utrinki z 2. FMCG Summit-a revije InStore  |  1. Slap Vino Festival jutri  |  Ljubljanska vinska pot jutri  |   ||
   

Kako naprej – ali smo pripravljeni na spremembe?

24.06.2013
Ob sprehajanju po trgovinah in ulicah naših mest lahko najprej opaziš izredno popolnjenost teras kavarn in restavracij, predvsem z mladino.

Nezaposlenost mladih je v naši državi višja od 40 %, skupna raven nezaposlenosti pa je nekaj nad 20%. V posameznih delih Španije je  nekje med 30 in 40 %, podobno je  v Grčiji. V nekaterih  delih Avstrije ali Nemčije je med 2 in 3 %. Zaradi tega tudi turistom, ko pridejo na Hrvaško, nič ni jasno. Lepa država, gostoljubni ljudje, a kaj počnejo, ko ni turistične sezone. Po drugi strani pa so na koncu meseca redno na tapeti negativne stopnje rasti, padajoča proizvodnja in izvoz ter – pričakovanja in negotovost: kako naprej?
 
Julij in EU prihajata. Kaj so glavna sporočila? To so vprašanja glede tega, kaj lahko nova članica stori, da bi dosegla napredek. Ali bo hrvaška (carinska) pozicija v državah CEFTE ostala nespremenjena? Kako bo domače tržišče reagiralo na ponudbo blaga, ki bo lahko cenovno in tudi drugače atraktivnejše? In zatem, ali bo moč na odslej dostopnejših tržiščih EU najti dodatni prostor za lastne izdelke in storitve. Uspešne države iz Skandinavije ali pa Nizozemska, Avstrija, Nemčija itd., kažejo, da je bila orientacija na vzpostavitev izvoza dominantno dejstvo. Obstaja ocena, da je ekonomska kriza mediteranskih držav še poglobljena, ker je postal njen proizvajalni sektor nekonkurenčen. Visoka raven cen, zožen spekter ponudbe, ki je v glavnem tehnološka in marketinška ter z vrednostno "utrujenimi" izdelki.
 
Slednja je primer ponudbe ladje, ki je proizvodno dražja od tržne cene; to je turistična ponudba, ki cenovno ne pokriva stroške hotela in letalskega prevoznika, istočasno pa je dražja od ponudnika iz druge države z ravno tako toplim morjem, a z več vsebine. Na horizontu je tudi nova EU delitev kart, precejšnje so aktivnosti Kitajske in ZDA, prihajajo še Indija, Brazilija… Vse to povzroča, da Evropa "obnavlja" že obstoječe odnose in relacije, kot so tehnokracija, demokracija in populizem. Potem je tu še ideja ustanavljanja EU – ekonomske vlade.  In sedaj se vračamo na vprašanje: ali smo pripravljeni na spremembe? To pomeni, da delamo več in še bolj organizirano. Začenši s samo državo.
 
Naredi tisto, kar lahko, s tistim, kar imaš, tam, kjer si ...(T. Roosvelt)

Tu je še poslovni sektor, ki se mora spremeniti. Tu so še državljani, ki so v pričakovanju, kaj se bo zgodilo. Odgovor na vprašanje, KAKO NAPREJ, je skrit v prvem vprašanju: ali smo pripravljeni aktivno sodelovati pri spremembah – nekaj takega, kar je rekel T. Roosevelt:" Naredi tisto, kar lahko, s tistim, kar imaš, tam, kjer si". Od 1. julija obstaja nov naslov za vprašanja in preučavanje odgovorov: EU, post office Brusseles

 
 
 
 
back to top