IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 22.11.2019 || Prijave za CEO Summit Beograd revije InStore - 4. december 2019  |  Mariborska občina v prevzem celotne osrednje tržnice   |  Jumbo odprl že drugo trgovino v Belgiji  |  Ana Roš ambasadorka UNWTO  |  V veljavi trgovinski sporazum med EU in Singapurjem  |  General Mills iz svojih izdelkov umika natrij  |  Lidl v Valencii in Barceloni omogočil dostavo v eni uri  |  Požeška Budimka prodana za 212 milijonov dinarjev  |  Odprti novi trgovini Idee v Podgorici  |  McMillon: "Walmart lahko izgine v trenutku"  |  Nestlé prvič predstavil poslovanje v BiH  |  Rastoder ustanavlja letalsko družbo   |  Nagrado Best Buy Award v kategoriji napolitank je prejel Manner  |  Leclerc kupuje trgovine Casina  |  Carrefour našel (starega) kupca za splet  |  14. Vrh slovenskega gospodarstva na GZS  |  Skupščina Petrola 12.decembra o reviziji poslov   |  GEFCO dobavitelj embalaže za Airbus  |  30.novembra ponovno odprtje mariborske trgovine Zelena japka  |  Hrana ni za tjavendan je projekt Lidla in Ekošole   |   ||
   

Igor E. Bergant: O užitni masti in prihrankih

26.02.2012
piše Igor E.BergantTwitter: @IEBergant
 
V času sedanje krize nam – zlasti politiki – vbijajo v glavo nujnost varčevanja. Češ, to nas bo rešilo iz blata. Železna disciplina naj zamenja lahkotno razsipnost! Če bi bila vsa Evropa kot Nemčija, menda ne bi bilo Grčije…Če bi iskali poosebljenje tega, kar naj bi bil pravi Nemec, potem bi verjetno izbrali do nedavnega neznanega 87-letnega upokojenega lekarnarja Hansa Feldmeierja iz Warnemündeja na severovzhodu Nemčije. Simpatični starček je od leta 1948 hranil ameriško konzervo z jedilno mastjo, ki jo je kot študent po vojni dobil iz zalog ameriške človekoljubne organizacije Care. Češ, morda pa bodo življenjske razmere kdaj še slabše, kot so bile v času povojnega pomanjkanja. Dokler leta 2012 ni prišla kriza in se je dobri stari Hans vendarle odločil lotiti masti. Tako, demonstrativno… Poduhal jo je (priznal je, vonj mu ni bil najbolj prijeten), namazal na ržen kruh, posolil in – pojedel. Ker je pač natančen (Nemec!?), je v deželnem laboratoriju pred tem preveril užitnost masti. Ter dobil (utripajočo) zeleno luč za dovoljenje. Nemec pač?! Pa bi bil svet kaj lepši, če bi bili vsi ena sama Kitajska? Druga zgodba pa je povezana z nezaupanjem do bank in bankirjev. Celo v deželi vrtoglave hitrosti gospodarske rasti (kjer se, v zmotnem prepričanju mnogih, že cedita med in mleko)! Zakaj bi sicer prašičerejec Si San iz mesta Žuku v centralnokitajski provinci Henan šest let prihranke v gotovini hranil v plastični škatli v dvoriščni lopi hiše. Dokler je ni nedavno zajel požar in uničil vse – dom in škatlo z denarjem (oziroma 130 tisoč juanov ali 15.600 evrov). Od denarja je ostalo na desetine do nerazpoznavnosti ožganih bankovcev in pepel.

 
 
 
 
back to top