IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 22.11.2019 || Prijave za CEO Summit Beograd revije InStore - 4. december 2019  |  Mariborska občina v prevzem celotne osrednje tržnice   |  Jumbo odprl že drugo trgovino v Belgiji  |  Ana Roš ambasadorka UNWTO  |  V veljavi trgovinski sporazum med EU in Singapurjem  |  General Mills iz svojih izdelkov umika natrij  |  Lidl v Valencii in Barceloni omogočil dostavo v eni uri  |  Požeška Budimka prodana za 212 milijonov dinarjev  |  Odprti novi trgovini Idee v Podgorici  |  McMillon: "Walmart lahko izgine v trenutku"  |  Nestlé prvič predstavil poslovanje v BiH  |  Rastoder ustanavlja letalsko družbo   |  Nagrado Best Buy Award v kategoriji napolitank je prejel Manner  |  Leclerc kupuje trgovine Casina  |  Carrefour našel (starega) kupca za splet  |  14. Vrh slovenskega gospodarstva na GZS  |  Skupščina Petrola 12.decembra o reviziji poslov   |  GEFCO dobavitelj embalaže za Airbus  |  30.novembra ponovno odprtje mariborske trgovine Zelena japka  |  Hrana ni za tjavendan je projekt Lidla in Ekošole   |   ||
   

Davki in blagostanje nacije

22.04.2013
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš 
 
V življenju so zanesljive le tri stvari: rojstvo, odhod na drugi svet in – plačevanje davkov. Zakaj se morajo davki sploh plačevati? Odgovor vsebuje tri pomembne ugotovitve. Ena je vsekakor ta, da mora družba dobiti sredstva, iz katerih črpa za javne stroške. Države in družbe nasploh se razlikujejo po tem, kateri model izvajajo: ali je to evropski, kjer država dosega večji fiskalni ugriz in jemlje več od državljanov in gospodarstva. Drugi pa je anglo-saksonski model, kjer si država jemlje manj sredstev prek davkov in pušča več tako prebivalstvu kot gospodarstvu. 
 
Drugi dejavnik davkov predstavlja popravljanje drastičnih socialnih neenakosti, ko več davkov plačujejo tisti z višjimi prejemki, tretji pa dojemanje dejstva, da morajo biti davki podporniki gospodarske aktivnosti. Kakšna pa sta praksa in realnost? Stopnja DDV-ja je bila u mandatih dveh vlad povišana z 22 na 25 odstotkov. Odgovor je prišel zelo hitro v obliki degresivnega vplačila tovrstnega davka in to v celoti. Zapisano z drugimi besedami.
 
Ob višji stopnji se dobi sorazmerno manj davka. Pred približno enim letom so ugotovili restrikcije glede možnosti uporabe DDV-ja v funkciji "pred-davkaˮ pri nakupu avtomobila za poslovne potrebe. Odgovor je prišel v nadaljnjem padcu prodaje novih avtomobilov. Trenutni davčni hit je že pripravljena vsebina načrta Zakona o davkih lastništva nepremičnin. Spontan in hiter odgovor je bil bliskovit. Proda se vedno manj stanovanj. 
 
Stalni dvig davčnih stopenj vodi do situacije, v kateri skupna masa davčnih prihodkov začenja padati tudi v absolutnem merilu. Manjši sta gospodarska aktivnost in nakupovalna moč.    
       
 
Cena naftnih derivatov je visoka: dvig cen surove nafte, carine in – posebni davki znotraj končne cene derivatov z namenom odplačila kredita za izgradnjo avtocest ter vzdrževanja drugih cest. Tukaj so še prispevki za vzdrževanje in uporabo cestišč pri registraciji vozil, cestnine na avtocestah itd., itd. Vse po vrsti po posameznih davčnih predalih in stopnjah. Zmanjšanje gospodarske aktivnosti postaja avtodestruktivno.  
 
Ampak ... Obstoja točka, kjer imperij vrača udarec. V tem primeru gre za fenomen pod nazivom Lafferova krivulja. Gre za empirično dokazano dejstvo, da stalni dvig davčnih stopenj vodi do situacije, v kateri skupna masa davčnih prihodkov začenja padati tudi v absolutnem merilu. Manjši sta gospodarska aktivnost in nakupovalna moč.  Ko govorimo o korporativnih davkih – z davkom na dobiček in/ali dividende – imamo primer Irske, ki je kot prva država v EU drastično znižala stopnjo dobička na 12,5 odstotkov in s tem, ob ostalih ukrepih, močno privabila investitorje in vlagatelje.  
 
Enostavno zapisano, blagostanje nacije je posledica urejene in uspešne ekonomije, ki pri tem ustvarja tudi davčne prihodke za javne potrebe pod geslom: "value for a moneyˮ (vrednost za denar). Drugi koncept je nekaj takega kot basen o Buridanovem oslu – šele, ko se je naučil stradati, se je iz te popolnosti preselil na drugi svet.   

 
 
 
 
back to top