IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 11.07.2020 || InStore št. 86 na poti k naslovnikom  |  Nove (regijske) revije InStore tudi na spletu  |  Tuš v 18 letih pričaral skoraj 9000 otroških nasmehov  |  Krkinim delničarjem za tretjino višja dividenda kot lani, med nadzorniki tudi Lahovnik  |  Fama praznuje 30.rojstni dan v novih prostorih uprave  |  Trgovec Franca odprl supermarket v Bijelom Polju  |  Hrvaška nestrpno pričakuje današnji vstop v mehanizem ERM 2  |  Julij prinaša zagon programa zvestobe Walmart+  |  KZ Vipava bo Fructalu lahko ponudila le od 20 do 30 ton breskev  |  Ob rasti turizma v Kranju glavni izziv dvig potrošnje gostov  |  Večinski lastnik Dukata najavil možnost "iztiskanja" malih delničarjev  |  Ahold Delhaize se vključuje v bitko za prevzem verige Hema  |  Gorenju nagrada Netko za najboljšo spletno trgovino  |  Nov dm odprt v Subotici, še dva nova objekta v Beogradu  |  V Črničah odprtje prenovljene Mlinotestove trgovine  |  Letalski prevoznik Turkish Airlines pomaga (svojim) izvoznikom sadja   |  Med avtohtonimi izdelki s Paga poleg sira tudi konoplja?  |  Letno poročilo GZS za leto 2019  |  Nestlé "Incredible" spremenil v "Sensational" burger  |  Jeseni odprtje nakupovalnega centra Galerija Beograd  |   ||
   

Bosanci in nogomet

30.10.2013
Piiše: Igor E. Bergant
 
Za mnoge ljudi v deželi, v kateri živim, so Bosanci preprosto… priseljenci, četudi gre za drugo ali tretjo generacijo. Včasih na površje priplava sicer zelo pritlehni in pritajeni šovinizem in primitivizem, ki pa je skoraj po pravilu zelo površen in predvsem neagresiven. Sam ob soočenju s takšnimi neumnostmi sicer redno dobivam prislovične ošpice, še posebej, ko se – enkrat ali dvakrat letno – najde kakšen pametnjakovič (moja oma iz Maribora je takemu rekla Klugscheisser), ki se ob postavi slovenske nogometne reprezentance, kao, retorično sprašuje, koliko "pravih" Slovencev sploh igra v ekipi.
 
Z leti človek dobi debelo kožo in se ob takšnih neumnostih hitro pomiri. Navsezadnje se še tako razgreti dežurni ali celo poklicni Slovenci hitro navdušijo nad bravurami Samirja Handanovića (in so pripravljeni prostodušno priznati, da jim so jim sarme ljubše od krvavic), goli Novakovića ali koši obeh Dragićev. Vsa čast blagopokojnemu Mirzi Delibašiću, toda Bosanci so zame bili vedno… nogometaši. In vedno so bili nekaj posebnega.
 
Verjetno zato, ker so nogomet vedno strastno ljubili. Spominjam se tekem Olimpije za Bežigradom, tam nekje sredi sedemdesetih let, ko je bila južna (dobesedno) tribuna vedno polna glasnih podpornikov gostujoče ekipe, medtem ko so na severni za domače navijali le redki, pa še ti praviloma iz Zasavja ali Prekmurja. Bosanski klubi so imeli vedno še posebej strastno podporo, predvsem sarajevski Željezničar in – kadar je bil v prvi ligi – tudi zeniški Čelik.
 
Anekdota – ne vem pa, če je sploh resnična – govori o tem, da je ob nekem gostovanju Željezničarja nad navijanjem in veseljem navijačev gostov glasno besnel tedaj še mladi in nadobudni poročevalcev tedanje TV Ljubljana, ki je – stoječ na zabojnikih za novinarje nad južno tribuno, pripravljal reportažo za "Športni pregled" na drugi mreži. "Ti, pa ti…, ki se tako veselila gola Želja…", je rohnel s strehe kabine…
 
"Jutri bi pa k meni v Rogovo ambulanto prišla po potrdilo o bolniški…?! Zdaj pa takole skačeta! Kar pod nosom se obrišita za bolniško…", je grozil mladi novinar, ki je bil tudi zdravnik v tovarniški ambulanti. Pa pustimo to, saj je res vprašanje, če se je sploh zgodilo. Res pa je, da so Bosanci vedno imeli prav posebne nogometne zvezdnike. Združevali so navdih, nagon, mnogi niso bili kdo ve kako zagreti tekači, včasih pa se je v kariere prikradel tudi kanček tragičnosti. Spomnim se Seada Sušića, ki v dresu Crvene zvezde nikakor ni mogel pokazati vsega, kar je znal. Ali pa njegovega še veliko boljšega brata Safeta, ki je kot klubski igralec sicer uspel, a v jugoslovanskem dresu ni imel posebne sreče. Potem je prišla strašna vojna, Bosna (in Hercegovina) je postala tujina, priseljenci pa begunci…
 
Nogometaši prav tako. Reprezentanca je rasla počasi (in tudi v najslabših časih vedno premagovala slovensko) in počasi – ter zanesljivo – zrasla v evropsko silo. Da se jim je letos neposredno uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo v Brazilijo, ni čudež, pač pa logična posledica napredka. Toliko lepše je, da jim je to uspelo s selektorjem Safetom Sušićem, še bolj pa, da je begunstvo, začenši s

 
 
 
 
back to top